Svetlobno onesnaževanje je dvig nivoja naravne osvetljenosti okolja, ki ga povzročajo umetni viri svetlobe. Lahko ga definiramo tudi kot nekontrolirano uhajanje svetlobe iz umetnih virov izven cilja osvetlitve - še posebej tisto, ki je usmerjeno nad vodoravnico.

Posledice so žarenje nočnega neba nad mesti (nastane zaradi sipanja svetlobe nezasenčenih svetilk na prahu ali vlagi v zraku in ga lahko opazimo na desetine kilometrov daleč), bleščanje (poslabšano vidno zaznavanje zaradi zaslepitve z močno svetlobo), vsiljena svetloba, zmanjšana nočna vidljivost in nepotrebno trošenje energije. Končna posledica je vedno bolj osvetljeno nočno nebo, posledično izginjanje zvezd in izginjanje noči kot naravne danosti.

Svetlobno onesnaževanje negativno vpliva na biosfero, moti selitve ptic, ogroža kolonije netopirjev, moti gnezdenje želv ter ogroža številne vrste žuželk, od katerih spada mnogo vrst k pomembnim opraševalcem. Ogroža tudi zdravje ljudi, predvsem tvorjenje melatonina v nočnem času. Posledice so nespečnost, debelost, raka dojk in prostate.

Posnetki na levi strani prikazujejo primerjavo med naravnim temnim nebom in nebom, ki je onesnaženo z umetno svetlobo. Prikazana sta dva primera, pogled na nočno nebo v smeri ozvezdja Strelca ter pogled v smeri ozvezdja Oriona.

Posnetka v smeri ozvezdja Strelca, ki je od nas oddaljeno približno 50.000 svetlobnih let, prikazujeta isti del neba in sta bila posneta z isto opremo, vendar z dveh lokacij z zelo različno kvaliteto nočnega neba. Na otoku Cresu (zgornji posnetek) Rimska cesta žari v vsem svojem sijaju, v Sloveniji ─ observatorij Črni vrh (spodnji posnetek) ─ pa se izgublja v svetlobnem smogu.

Posnetka v smeri ozvezdja Orion tudi prikazujeta isti del neba. Levi je bil posnet na območju naravnega temnega neba, desni pa znotraj Provo-Orem mestnega območja v ameriški zvezni državi Utah (vir).

Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja za večino svetilk prepoveduje svetenje nad vodoravnico v vesolje in zahteva uporabo popolnoma zasenčenih svetilk. Svetenje nad vodoravnico je namreč glavni vzrok svetlobnega onesnaženja.

Uredba omejuje tudi svetenje v bivalne prostore, zahteva zmanjšanje porabe električne energije za javno razsvetljavo, določa omejitve glede razsvetljave fasad in objektov kulturne dediščine ter podaja druga določila glede omejevanja razsvetljave.

Leva slika prikazuje razliko med nepravilnim načinom svetenja stare svetilke ter pravilnim načinom svetenja nove (svetloba ne sveti nad vodoravnico).

Kaj lahko storimo sami za zmanjšanje svetlobnega onesnaženja?

• Osvetljujmo samo tam, kjer svetlobo potrebujemo, in samo takrat, ko jo potrebujemo. Luči na vrtu in v okolici hiše ugasnemo, ko gremo spat, varnostne luči pa naj imajo senzor, ki jih prižge takrat, ko zazna premikanje.
• Različne barve svetlobe privlačijo različne količine žuželk. Največ žuželk prileti na vire modre in bele svetlobe, na svetilkah, ki svetijo rumeno in oranžno, pa jih je občutno manj. Zato uporabljajmo sijalke s toplo svetlobo, ki je tudi bolj prijetna za ljudi.
• Svetilke namestimo tako, da ne svetijo nad vodoravnico – svetloba, ki uhaja v nebo, človeku ne koristi in pomeni nepotrebno izgubo energije. Uporabljajmo zasenčene svetilke, ki jih usmerimo navzdol.
• Ozaveščajmo javnost, prijatelje, znance, sorodnike ter opozarjajmo na nepravilno razsvetljavo.

Z akcijo Ugasnimo luči - ura za Zemljo, ki poteka vsako leto marca, se spodbuja ozaveščenost glede varčevanja z električno energijo.

Več o akciji si lahko prebereš na spletni strani projekta Earth Hour, kjer lahko poiščeš povezave do posameznih nacionalnih strani, tudi slovenske.

Sodeluj tudi ti ali pa si naredi doma kar svoj večer brez razsvetljave!