Pasivna hiša je stavba, v kateri letna poraba energije za ogrevanje ne presega 15 kWh/m². Ta vrednost ustreza letni porabi ~1,5 l kurilnega olja, ~1,6 l zemeljskega plina ali ~2,4 l utekočinjenega naftnega plina na kvadratni meter ogrevane površine. Potrebno toploto za ogrevanje dovaja prezračevalna naprava.

V pasivni stavbi je zelo pomembna tako konstrukcija kot tudi vgrajeni sistemi. Potrebna je sestava sten, tal in strehe z majhno toplotno prehodnostjo ter vgradnja zelo kakovostnih oken in vrat. Potrebno je zmanjšati toplotne mostove na stikih gradbenih konstrukcij.

Zaradi zrakotesnosti stavbe je obvezen prezračevalni sistem z rekuperacijo toplote odpadnega zraka.

Na videz najpomembnejša razlika med "klasičnimi" in pasivnimi stavbami je debelina toplotne izolacije. Gradbene konstrukcije so sestavljene iz več slojev, toplotne lastnosti pa opredeljuje njihova toplotna prehodnost U.

Pasivne stavbe imajo zelo dobro izolirano fasado, streho in tla. Vsa toplotna izolacija je postavljena brez toplotnih mostov.

Okna so sestavni del stavb ter hkrati tudi najenostavnejši in najbolj razširjen element naravnega ogrevanja. Značilnosti okna lahko opišemo z njegovo toplotno prehodnostjo ter vodotesnostjo, prepustnostjo zraka skozi okno, odpornostjo okna na veter in zvočno izoliranostjo okna.

Najpomembnejši del okna sta okvir in zasteklitev, od katerih je odvisna toplotna prehodnost okna. Toplotna prehodnost zasteklitve se izboljšuje z dodajanjem refleksijskih ali nizkoemisijskih nanosov na notranjo stran stekla ter z zamenjavo zraka v medsteklenem prostoru z žlahtnimi plini, kot so argon, kripton, ksenon.

V ovoj pasivne stavbe so vedno vgrajena okna z najnižjo toplotno prehodnostjo.

To so mesta v zunanjem ovoju stavbe, kjer je toplotna prehodnost bistveno večja od toplotne prehodnosti na sosednjih mestih.

Nastajajo zaradi prediranja konstrukcije na ovoju stavbe z elementom z drugačno toplotno prehodnostjo, spremembo debeline in oblike konstrukcije ter zaradi različnih velikosti notranjih in zunanjih površin ovoja.

Toplotni mostovi vplivajo na toplotno bilanco stavbe in na kakovost bivalnega okolja. Negativen učinek toplotnih mostov se pojavi zaradi znižanih notranjih površinskih temperatur, ki nastanejo na teh mestih, in s tem povezane nevarnosti lokalne površinske kondenzacije vodne pare iz zraka, kar povzroči poškodbe materiala, estetske probleme in celo zdravstvene težave zaradi razvoja plesni.

Pasivno hišo je treba zgraditi praktično brez toplotnih mostov.

Infiltracija zraka je nenameren vhod zunanjega zraka v stavbo, najpogosteje skozi razpoke ovoja stavbe, reže vrat ali reže oken. Za večje toplotno ugodje in manjšo porabo energije je treba kar se da zmanjšati infiltracijo in s tem povečati zrakotesnost stavbe.

Zrakotesnost določimo na podlagi eksperimentalne metode, kjer z ventilatorjem vzpostavimo tlačno razliko med okolico in stavbo (Δp = 50 Pa) ter izmerimo pretok zraka v eni uri.

Za pasivne stavbe mora biti urna izmenjava zraka manjša od 0,6 volumna stavbe (0,6 h^-1).

Rekuperator toplote je obvezen element v mehanskem prezračevalnem sistemu. Zunanjemu zraku, ki vstopa v stavbo, vrača toploto odpadnega zraka, ki zapušča stavbo. Torej pozimi ohranja toploto v stavbi, poleti pa ohranja v stavbi hlad.

Kakovost rekuperatorja določamo z naslednjimi parametri: površina prenosnika toplote, značilnosti ventilatorjev ter vrsta prenosnika toplote. Boljši rekuperatorji toplote imajo vgrajen prenosnik toplote z možnostjo vračanja vlage dovodnemu zraku. Pomembna značilnost je temperaturni izkoristek rekuperatorja, saj je od tega odvisen delež privarčevane toplote.

V pasivnih hišah se vgrajuje prezračevanje z rekuperatorjem toplote z izkoristkom 90 % in več.

Najbolj pogosto se v pasivnih hišah uporablja toplozračno ogrevanje. Zrak dovajamo s prezračevalno napravo v bivalne prostore.

Ogrevanje v pasivnih hišah naj bi bilo potrebno le, ko je zunanja temperatura med 0 in -5 °C. V hladnejših dneh dobi stavba zaradi jasnega vremena dovolj sončnih dobitkov.

Za ogrevanje prostorov se najpogosteje vgrajuje sistem s toplotno črpalko, za ogrevanje tople sanitarne vode pa kombinacija toplotne črpalke in sprejemnikov sončne energije.