Raba energije v stavbah za ogrevanje predstavlja največji delež rabe energije v gospodinjstvih, ki je večji od 70 %.
Razlike v porabi energije za ogrevanje so precejšnje. Zelo potratne stavbe, predvsem starejše stavbe, ki nimajo izolacije, porabijo lahko tudi preko 250 kWh/m2 energije letno za ogrevanje, varčnejše in novejše zgradbe pa imajo bistveno manjšo porabo.
Novozgrajene porabijo manj kot 40 kWh/m2 leto, kar zahteva Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 52/2010).
Razlike v porabi energije za ogrevanje so precejšnje. Zelo potratne stavbe, predvsem starejše stavbe, ki nimajo izolacije, porabijo lahko tudi preko 250 kWh/m2 energije letno za ogrevanje, varčnejše in novejše zgradbe pa imajo bistveno manjšo porabo.
Novozgrajene porabijo manj kot 40 kWh/m2 leto, kar zahteva Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Ur. l. RS, št. 52/2010).
Toplota uhaja skozi vse elemente stavbe (streha, stene, tla, okna), prav tako smo za uhajanje odgovorni uporabniki z načinom zračenja. Običajno največ toplote uhaja skozi zunanje stene stavbe.
 |
Klikni na aktivne točke na sliki na levi strani |
Termografija – termografska analiza omogoča natančno analizo temperaturnega stanja površin, ki sevajo toploto.
Za izdelavo termografskih posnetkov uporabljamo termokamero. Termokamera je po obliki podobna navadni kameri, s to razliko, da navadna kamera zaznava sliko v spektru vidne svetlobe (enako kot človeško oko), termokamera pa v področju infrardečega (toplotnega) sevanja, ki je človeškemu očesu sicer nevidno.
Področja in nameni uporabe termografije so zelo raznoliki. Uporablja se v različnih industrijskih panogah, v gradbeništvu, elektrotehniki, medicini, v službah zaščite in reševanja itd.
Za izdelavo termografskih posnetkov uporabljamo termokamero. Termokamera je po obliki podobna navadni kameri, s to razliko, da navadna kamera zaznava sliko v spektru vidne svetlobe (enako kot človeško oko), termokamera pa v področju infrardečega (toplotnega) sevanja, ki je človeškemu očesu sicer nevidno.
Področja in nameni uporabe termografije so zelo raznoliki. Uporablja se v različnih industrijskih panogah, v gradbeništvu, elektrotehniki, medicini, v službah zaščite in reševanja itd.
 |
Sprehodi se z miško preko instrumenta na sliki |
V gradbeništvu se termografija uporablja za opazovanje toplotnih tokov skozi gradbene konstrukcije. Na osnovi višje temperature določenega dela zunanje površine oboda stavbe lahko sklepamo, da so na tem delu toplotne izgube večje. Na tak način najdemo kritična mesta, kjer prihaja do največjih toplotnih izgub.
Na termografski sliki stanovanjske hiše je z barvami prikazana površinska porazdelitev temperature. Svetle barve pomenijo toplejše, temne barve pa hladnejše površine. Na desni strani slike je temperaturna lestvica.
Iz slike se glede na temperature površin vidi, da so pri tej hiši elementi ovoja, kjer prihaja do največjih toplotnih izgub, okna in neizoliran balkon, saj so tu površinske temperature najvišje.
Na termografski sliki stanovanjske hiše je z barvami prikazana površinska porazdelitev temperature. Svetle barve pomenijo toplejše, temne barve pa hladnejše površine. Na desni strani slike je temperaturna lestvica.
Iz slike se glede na temperature površin vidi, da so pri tej hiši elementi ovoja, kjer prihaja do največjih toplotnih izgub, okna in neizoliran balkon, saj so tu površinske temperature najvišje.
 |
Klikni gumb "Predvajaj" na levi sliki |
Na fotografijah je prikazana stanovanjska hiša pred in po energetski sanaciji fasade. Sliki levo predstavljata stanje pred sanacijo, sliki desno pa po sanaciji.
Po celotni novi fasadi je opaziti nižje površinske temperature, ki so posledice manjših toplotnih izgub po vgradnji toplotne izolacije na fasado.
Po celotni novi fasadi je opaziti nižje površinske temperature, ki so posledice manjših toplotnih izgub po vgradnji toplotne izolacije na fasado.
|
Sprehodi se z miško preko slik in si jih oglej podrobneje |