Vsako gospodinjstvo potrebuje sistem za pripravo tople sanitarne vode. Priprava tople vode lahko poteka v okviru različnih ogrevalnih sistemov:

1. z ogrevalnim kotlom,
2. s sončnimi sprejemniki oz. kolektorji (lahko pokrijemo več kot 50 % svojih potreb po topli vodi in prihranimo 50─60 % letne potrebe po energiji za ogrevanje sanitarne vode),
3. s toplotnimi črpalkami (poraba električne energije je lahko do približno trikrat manjša; toplotna črpalka zajema zrak iz prostora, mu pri tem odvzema toploto ter ga nato ohlajenega vrača v prostor, kar lahko predvsem poleti izkoristimo za istočasno pripravo tople sanitarne vode kot tudi za hlajene bližnjih prostorov),
4. z električnimi grelniki (priprava tople vode z električnim grelnikom, tako celoletno kot tudi samo zunaj ogrevalne sezone, lahko predstavlja enega od največjih porabnikov električne energije v gospodinjstvu!).

Na levi strani si oglej nekaj ukrepov za zmanjšanje rabe energije za ogrevanje vode.

Ogrevanje predstavlja največji delež rabe energije v gospodinjstvih, in sicer več kot 70 %. Samo 22 % objektov v Sloveniji ustreza predpisom za minimalno toplotno zaščito. Če bi toplotno prenovili vse stanovanjske stavbe v Sloveniji, bi lahko zmanjšali izpuste CO₂ za 6 %.

Ogrevanje delimo po različnih stališčih glede na:

1. način ogrevanja: lokalno (kamin), etažno, centralno (toploto s pomočjo ogrevalnega medija npr. vode prenašamo iz kurilnice v prostor, ki ga želimo ogreti);
2. vrsto goriva: les, kurilno olje, plin, elektrika, daljinsko ogrevanje, temperatura okolja, solarni sistemi;
3. ogrevalni medij: voda, para, zrak;
4. višino temperature ogrevalnega medija: toplovodno (okoli 90 °C), vročevodno (>100 °C in pod pritiskom – tlak je višji od atmosferskega) in nizkotemperaturno ogrevanje (okoli 55 °C).

Pri nizkotemperaturnem ogrevanju potrebujemo zaradi nizke temperature večje velikosti radiatorjev, še posebej pa je primerno za ploskovna ogrevanja, kot so talno, stensko, stropno itn.

Na levi strani si oglej nekaj priporočil za zmanjšanje rabe energije za ogrevanje prostorov.

V bivalnih prostorih naj bi ostala temperatura tudi v vročih poletjih v mejah ugodja za človeka, zato hlajenje prostorov postaja čedalje bolj nujnost in ne razkošje. Je pa res, da samo hlajenje zraka v bivalnih prostorih še ne pomeni popolne klimatizacije, saj je treba poskrbeti še za izmenjavo zraka ter vzdrževanje vlage, kar zagotavlja primerno čisti zrak.

Priporočila za zmanjšanje rabe energije pri hlajenju:

• z vsako stopinjo več na termostatu lahko prihranimo med 1 in 3 % električne energije;
• če je klimatska naprava prižgana, ne odpirajmo oken, kajti s tem puščamo toploto v prostor;
• izberemo pravo klimatsko napravo glede na velikost prostora.

Na levi strani si oglej nekaj ukrepov za zmanjšanje rabe električne energije pri hlajenju s klimatskimi napravami.