Zaradi posredne ali neposredne rabe energije vplivamo na onesnaženost zraka, vode in tal.

Najbolj značilne posledice rabe energije na okolje so:

1. globalno segrevanje oziroma klimatske spremembe,
2. kisli dež,
3. prisotnost drobnih trdnih delcev v ozračju,
4. radioaktivno sevanje in odpadki,
5. izčrpavanje zalog virov.

Pri učinku tople grede gre za proces, pri katerem toplotno sevanje z zemeljske površine absorbirajo toplogredni plini, zaradi česar se absorbirana toplota ponovno širi v vse smeri. Ker se del tega toplotnega sevanja vrne nazaj proti površini, se prenaša energija na površje atmosfere in v nižje plasti ozračja. Rezultat je višja temperatura, kot bi bila, če bi bilo zemeljsko površje ogrevano samo s sončnim sevanjem, ki je edini ogrevalni vir Zemlje.

Zmerna količina toplogrednih plinov v ozračju je dobrodejna, saj bi bila brez njih temperatura na površju le okoli -18 °C, namesto sedanjih +15 °C povprečne temperature. Če pa se v ozračje izpušča preveč toplogrednih plinov, se povprečna temperatura planeta postopoma viša in pojavljajo se podnebne spremembe (taljenje ledenikov ... ).

Toplogredni plin je plin v atmosferi, ki Sončevemu kratkovalovnemu sevanju dopušča vstop v ozračje, vendar vpije del izhajajočega dolgovalovnega sevanja in tako segreva zrak. Najpogostejši toplogredni plini so vodna para, ogljikov dioksid, metan, dušikov oksid in ozon.

O povzročiteljih, vplivih in posledicah podnebnih sprememb ter ukrepih za njihovo ublažitev:

Interaktivni graf na levi strani prikazuje emisije ogljikovega dioksida v tonah na prebivalca za izbrano časovno obdobje.

Interaktivni graf na levi strani prikazuje rabo energije v kilogramih nafte na prebivalca za izbrano časovno obdobje.

Interaktivni graf na levi strani prikazuje države, ki so največje porabnice energije na svetu (v kilogramih nafte na prebivalca), ter primerjavo s Slovenijo in svetom za izbrano časovno obdobje.

Interaktivni graf na levi strani prikazuje za posamezne evropske države porabo primarne energije (v kilogramih nafte na prebivalca) pred predelavo v druge končne oblike goriv.