Obstajajo različne definicije energije, vsem pa je skupna ugotovitev: energija je sposobnost sistema in telesa, da opravlja delo.

Enota za merjenje energije je joule (J = 1 kgm²s^-2), uporabljamo pa še njene izpeljanke (kJ, MJ, PJ ... ). V gospodinjstvu uporabljamo pri obračunu porabljene električne energije enoto kilovatna ura (1 kWh, kar ustreza delu, ki ga opravi porabnik z močjo 1 kW v eni uri) ter njene izpeljanke. Je fizikalna enota za delo in energijo (1 KWh je enaka 3 600 000 J).

Enota za energijo je tudi toe (tona ekvivalenta nafte), ki pomeni količino energije, ki se sprosti s sežigom 1 tone surove nafte. Toe se uporablja za prikaz velikih količin energije (1 toe = 41,87 GJ, 1 toe = 11,63 MWh).

Stare enote, ki pa niso dovoljene v mednarodnem sistemu enot, so še: kalorija, kilokalorija, kilopondmeter in morda še katera.

Energijo rabimo, da lahko:

Energija je delo, je gibanje, je toplota; energija je življenje. Življenja brez energije ni, saj bi brez energije vse obstalo - celo gibanja delcev v atomih ne bi bilo. Energija je torej gibalo celega sveta in seveda tudi našega življenja.

Energijo v vsakdanjem življenju potrebujemo za ohranjanje življenja (energija, ki jo dobimo s kemično pretvorbo iz hrane), za pripravo in shranjevanje hrane, za toplo vodo, za vzdrževanje primernih bivalnih pogojev (ogrevanje, ohlajanje), za pogon prevoznih sredstev, za razvedrilo itd.

Kako lahko na primer uporabljamo energijo iz rastlin?

V energetiki poznamo oblike energije, ki jih označimo glede na stopnjo v pretvorbi iz oblik, ki jih ne moremo neposredno uporabiti, v take, ki jih potrebujemo (na primer doma):

• primarna energija (skrita v nosilcih energije),
• sekundarna energija (dobljena s pretvorbo iz primarne, npr. električna iz premoga v termoelektrarni),
• končna energija (dobi jo uporabnik),
• koristna energija (za zadovoljevanje potreb uporabnika, npr. toplota na električni kuhalni plošči).

Energijo lahko razdelimo na različne načine: po izvoru, učinkih, nosilcu itd. Nosilce energije, v katerih je le-ta shranjena, imenujemo energenti. Energent je snov, iz katere lahko neposredno ali z ustrezno pretvorbo dobimo koristno energijo (nafta, plin, premog, les, veter, sončno sevanje, voda, zemlja itd.).

V vsakdanjem življenju delimo energijo glede na vir, in sicer na obnovljive oblike in neobnovljive oblike energije. Primeri različnih oblik energije so:

Osnovni vir energije je sonce. Njegovo energijo uporabljajo vsa živa bitja (vsi fototrofni organizmi, ki energijo tvorijo s fotosintezo).

Energija se lahko spreminja iz ene oblike v drugo, vendar se pri pretvarjanju del energije izloči in uhaja v ozračje (npr. toplota), kar imenujemo izgube.

Osnovno načelo pri večini načinov pridobivanja električne energije je, da medij (voda, para, veter) vrti turbino, ki je na isti osi z generatorjem. Zaradi gibanja vodnika v magnetnem polju se inducira napetost in ta poganja električni tok.

Osnovni vir in različne pretvorbe energije:

Kadar govorimo o ravnanju z energijo, je pravilen izraz raba energije in ne poraba. Energija je količina, ki je ne moremo "porabiti", kar je zapisano tudi v Zakonu o ohranitvi energije, ki pravi, da energije ni mogoče uničiti, lahko jo samo spreminjamo iz ene oblike v drugo.

Človek uporablja energijo v gospodinjstvu (gretje, hlajenje, luči, priprava in shranjevanje hrane, priprava tople vode, zabava), pri transportu (gorivo za prevoz), v industriji (proizvodnja izdelkov) ter v drugih panogah in področjih, saj je energija gibalo celega sveta in tudi našega življenja.

Povprečna raba energije v Sloveniji po različnih področjih v letu 2011:

Raba energije na posameznih področjih se z leti povečuje.

Daleč največji delež rabe energije iz obnovljivih virov prispevajo gospodinjstva, za kar je vzrok predvsem ogrevanje stanovanj z lesno biomaso.