Gorivne celice uporabljamo za neposredno proizvodnjo električne energije z vodikom. Pri običajni elektrolizi z vloženo električno energijo pridobivamo vodik in kisik, v gorivni celici pa poteka obratna kemična reakcija.

Danes poznamo več vrst gorivnih celic. Ločijo se po vrsti goriva, vrstah in materialih katod, vrstah elektrolitov, delovnih temperaturah ipd.

Sprehodi se z miško preko podčrtanih kratic v tabeli:

Vodik kot gorivo še ni na voljo, zato se pri raziskavah najbolj poudarja naprava, ki jo imenujemo reformer. S pomočjo te naprave dobimo iz zemeljskega plina zmes vodika in ogljikovega dioksida. Za gorivo lahko uporabimo tudi bioplin, bencin, metanol ali kurilno olje.

Vodik, pridobljen iz zemeljskega plina, potuje v sklop gorivnih celic, kjer sta izhodni produkt toplota in električna energija. Toplota potuje skozi prenosnik toplote in odda toploto mediju v sistemu ogrevanja stavbe. Električna energija potuje v pretvornik električne napetosti, ki jo lahko nato uporabimo za delovanje elektičnih naprav v stavbi.

V vozilih s pogonom na gorivne celice se namesto motorja na fosilna goriva uporablja blok gorivnih celic. Električna energija se shranjuje v posebnih akumulatorjih, ki so vir energije za elektromotorni pogon vozil.

Ključna ovira na poti do množične uveljavitve vozil na vodik je kompleksna in draga tehnologija za skladiščenje vodika.

Zaradi visokega izkoristka, tihega in čistega delovanja so gorivne celice idealna rešitev za prometno zelo onesnažena mesta.