Veter je naravno gibanje zraka med območji z nizkim in območji z visokim zračnim pritiskom. Posledica teženja k izenačevanju zračnega pritiska povzroča vetrove.

Vetrna energija je izraz za proces, v katerem se kinetična energija vetra pretvarja v druge uporabne oblike energije (mehansko ali električno energijo). Takšen primer so vetrne turbine, ki pretvarjajo kinetično energijo zraka (veter) v delo in nato v električno energijo.

Znano je, da se je začetek izkoriščanja vetrne energije prvič pojavil pred več kot 5000 leti v Egiptu.

Vrste vetrnic delimo glede na lego osi vrtenja rotorja. Obstajajo vetrnice z vodoravno in navpično lego osi. Najbolj pogoste so vetrnice z vodoravno osjo vrtenja. Večina vetrnic je priključenih na javno električno omrežje, proizvedeno električno energijo pošilja oddaljenim uporabnikom. Možna je tudi uporaba vetrnic za oskrbo posamezne stavbe z električno energijo. Le-ta se v tem primeru shranjuje v baterije.

Kot škodljive vplive vetrnih elektrarn se omenjajo emisije hrupa ter trki ptic s stolpi in rotorji vetrnic (večinoma so vetrnice postavljene na območjih, ki so pomembna za gnezditev, prehranjevanje in selitev ptic). Hrup nastaja zaradi vrtinčenja zraka ob in za listih rotorja in ob stolpu ter zaradi trenja v mehanskih elementih vetrnice.

Znano je, da veliko več ptic pogine zaradi trkov v visoke zgradbe in na letališčih zaradi trkov z letali kakor pa zaradi trkov z vetrnicami. Problematiko vpliva vetrnih elektrarn na ptice je treba obravnavati, vendar v mejah zdravega razuma.

Vetrna turbina je vrteči se energijski stroj, ki pretvarja kinetično energijo vetra v druge oblike mehanske energije. V primeru, da se kinetična energija turbine uporablja neposredno za delo (npr. mletje ali črpanje), ji pravimo mlin na veter. V sodobnem času pa s tem izrazom označujemo predvsem stroje, ki pretvarjajo mehansko energijo v elektriko (vir).

Osnovni elementi vetrne turbine so:

• rotor,
• generator električne energije,
• prenosnik vrtilnega momenta,
• strojnica,
• stolp vetrnice,
• sistem za sledenje vetru.

V Sloveniji so vetrovi večinoma nestalni in sunkoviti, tako da so manj primerni za gradnjo vetrnic. Imamo le redka območja, ki so primerna za gradnjo. Leta 2013 je začela obratovati vetrna elektrarna Dolenja vas na Griškem polju pri Dolenji vasi, ki je prva velika vetrna elektrarna v Sloveniji. Rotor ima premer 71 m, stolp pa je visok 98 m. Vetrna turbina je nazivne moči 2,3 MW.

V svetovnem merilu deluje preko dvesto tisoč vetrnih turbin s skupno nazivno močjo 282 482 MW (leta 2012). Največ vetrne energije proizvedejo Kitajska, ZDA, Nemčija, Španija in Indija.

V državah Evropske unije so vgrajene vetrne turbine moči okrog 100 000 MW (največja proizvajalka vetrne energije je Nemčija, kjer je vgrajenih več kot 20 000 vetrnih turbin s skupno močjo 32 MW), v Združenih državah Amerike okrog 50 000 MW in enaka vrednost velja za Kitajsko.