Kurilne naprave, ki izkoriščajo les za pridobivanje toplote za ogrevanje, sestavljajo naslednji deli:
- zalogovnik za gorivo,
- zgorevalna komora, kjer poteka proces zgorevanja goriva,
- izmenjevalnik toplote, kjer se odvzema toploto dimnim plinom in se jo prenaša na ogrevalni medij.
Daljinski ogrevalni sistemi so postali zelo pogosti za ogrevanje večjega števila porabnikov toplote. Iz glavne kotlovnice prenašamo toploto po ceveh do posameznih porabnikov. Prednost je, da lahko uporabimo goriva, ki slabo gorijo v manjših kuriščih (sekanci).
Prevzem toplote je zagotovljen na pragu objekta in se meri z merilnikom toplote. Toplotna postaja zagotavlja odjemalcu neodvisnost od ostalih odjemalcev in možnost prilagajanja lastnim toplotnim potrebam objekta. Tovrstni sistemi prispevajo k okoljski prijaznosti.
Prevzem toplote je zagotovljen na pragu objekta in se meri z merilnikom toplote. Toplotna postaja zagotavlja odjemalcu neodvisnost od ostalih odjemalcev in možnost prilagajanja lastnim toplotnim potrebam objekta. Tovrstni sistemi prispevajo k okoljski prijaznosti.
 |
Sprehodi se z miško preko slike in si oglej podrobnosti |
Soproizvodnja toplote in elektrike je sočasna proizvodnja. Notranjo energijo goriva se preko mehanske energije (motorji, turbine) pretvarja v električno energijo. Vrteči se deli motorjev in turbin poganjajo generator, ki proizvaja električno energijo. Stranski produkt tega procesa je toplota, ki jo lahko koristno uporabimo za ogrevanje.
Sodobni sistemi soproizvodnje dosegajo izkoristke nad 90 %. V primerjavi z ločeno proizvodnjo električne energije dosežemo pri soproizvodnji prihranke goriva med 20 in 40 %. Za soproizvodnjo toplote in električne energije lahko uporabimo parne in plinske turbine ali motorje z notranjim izgorevanjem. Električno energijo prodajamo v omrežje po zagotovljenih cenah.
Sodobni sistemi soproizvodnje dosegajo izkoristke nad 90 %. V primerjavi z ločeno proizvodnjo električne energije dosežemo pri soproizvodnji prihranke goriva med 20 in 40 %. Za soproizvodnjo toplote in električne energije lahko uporabimo parne in plinske turbine ali motorje z notranjim izgorevanjem. Električno energijo prodajamo v omrežje po zagotovljenih cenah.
|
Sprehodi se z miško preko slike in si oglej podrobnosti |
Tekoča biogoriva uporabljamo že od začetka avtomobilske industrije. Prvi dizelski avto je poganjalo arašidovo olje. Rudolf Diesel si je za delovanje svojega motorja leta 1895 zamislil uporabo rastlinskega olja. Nato je leta 1876 Nikolaj Otto predlagal uporabo bioetanola v svojem štiritaktnem motorju.
Brez predelav je mogoče v sodobnih vozilih uporabljati gorivo, ki vsebuje do 25 % bioetanola. Sedaj je vse več vozil prilagojenih za uporabo goriva E85, ki je zmes 85 % bioetanola in 15 % fosilnega bencina. V Braziliji, ki je največja proizvajalka bioetanola, že 45 % vozil uporablja bioetanol kot gorivo. Uporaba goriva brez vsebnosti fosilnih goriv zahteva dražjo in obsežnejšo predelavo motorja.
Brez predelav je mogoče v sodobnih vozilih uporabljati gorivo, ki vsebuje do 25 % bioetanola. Sedaj je vse več vozil prilagojenih za uporabo goriva E85, ki je zmes 85 % bioetanola in 15 % fosilnega bencina. V Braziliji, ki je največja proizvajalka bioetanola, že 45 % vozil uporablja bioetanol kot gorivo. Uporaba goriva brez vsebnosti fosilnih goriv zahteva dražjo in obsežnejšo predelavo motorja.
|
Sprehodi se z miško preko slike |
Skoraj 57 % površine Slovenije je porasle z gozdovi. Na nekaj manj kot 1,15 mio ha je shranjeno 277 mio m3 lesne biomase ali povprečno 240 m3/ha. Vsako leto priraste še dodatnih 7 mio m3 ali okrog 6,2 m3/ha (vir).
Po zgledu nekaterih držav v Evropi, bogatih z gozdom, si tudi Slovenija prizadeva povečati rabo lesne biomase tako za projekte daljinskega ogrevanja manjših krajev, ki imajo ustrezno gozdno zaledje ali primerno lesno industrijo, kot tudi za povečanje števila industrijskih kotlov na lesno biomaso (vir).
Izjemen gospodarsko-tehnološki prodor pri razvoju projektov uporabe lesne biomase je dosegla Avstrija, ki je imela leta 2004 v obratovanju že približno 500 naprav na daljinsko ogrevanje manjših krajev, ki za gorivo uporabljajo različne vrste lesnih ostankov (sekanci, vejevje, lubje, žagovina). Podoben cilj si lahko zastavi tudi Slovenija. Po doslej opravljenih analizah in ocenah bi bilo mogoče v Sloveniji izpeljati vsaj 50 podobnih projektov (vir).
Po zgledu nekaterih držav v Evropi, bogatih z gozdom, si tudi Slovenija prizadeva povečati rabo lesne biomase tako za projekte daljinskega ogrevanja manjših krajev, ki imajo ustrezno gozdno zaledje ali primerno lesno industrijo, kot tudi za povečanje števila industrijskih kotlov na lesno biomaso (vir).
Izjemen gospodarsko-tehnološki prodor pri razvoju projektov uporabe lesne biomase je dosegla Avstrija, ki je imela leta 2004 v obratovanju že približno 500 naprav na daljinsko ogrevanje manjših krajev, ki za gorivo uporabljajo različne vrste lesnih ostankov (sekanci, vejevje, lubje, žagovina). Podoben cilj si lahko zastavi tudi Slovenija. Po doslej opravljenih analizah in ocenah bi bilo mogoče v Sloveniji izpeljati vsaj 50 podobnih projektov (vir).