Zaradi sončnega sevanja, ki dospe na površino Zemlje, voda neprestano kroži. To kroženje imenujemo zemeljski vodni krog (hidrološki krog). Okoli 23 % sončnega obsevanja se porabi za poganjanje vodnega kroga.

Sončno sevanje povzroči tudi izparevanje vode iz vodnih površin in dvigovanje pare v atmosfero. V atmosferi vodna para kondenzira in se vrne v obliki padavin, delno v morja, delno pa na kopno (manjši del vodne pare se v atmosferi ponovno utekočini in kroži).

Del vode, ki pade na kopno, se ponovno upari, nekaj jo steče po vodah v oceane, nekaj pa ponikne v litosfero. Iz litosfere se zlije v obliki površinskih voda, del se nato vrne v tla, del pa z izparevanjem ponovno v atmosfero.

Na levi strani si oglej interaktivno animacijo vodnega kroga, ki prikazuje:

• oblike vode v naravi
  (Where it Exists)
• procese prehajanja vode med različnimi oblikami
  (Changing Form)
• kroženje različnih oblik vode v vodnem krogu
  (How it Moves)

Dinamiko vodnega kroga lahko prikažeš na dveh različnih ozadjih (dnevni ali nočni sliki) ter animacijo poljubno zaustavljaš:

• (Darken / Lighten)
• (Pause)

Spletni vir: earthguide.diagrams

Energijo vode so s posebnimi napravami izkoriščali že pred 2500 leti. Voda je eden izmed najstarejših virov energije, ki se jih je človek naučil izkoriščati. Prvi vodni mlin so izdelali že 500 let pred našim štetjem. V Evropi se je energija vode uporabljala za pogon mlinov in žag. Vodna kolesa so uporabljali že stari Rimljani, ki so ta izum prinesli iz Male Azije.

Kasneje so ljudje ugotovili, da lahko hidro energijo pretvorijo v električno energijo. Nastale so prve hidroelektrarne. V Sloveniji segajo začetki elektrifikacije v leto 1883.

Prvo hidroelektrarno na Slovenskem je leta 1908 postavila Kranjska industrijska družba na Javorniškem Rovtu in deluje še danes. Hidroelektrarna Završnica je prva elektrarna na Slovenskem, ki je elektriko proizvajala tudi za druge uporabnike. Danes proizvedemo s hidroelektrarnami tretjino vse električne energije, ki jo potrebujemo v Sloveniji.